»Naslednji popolni Sončev mrk pa bo iz Slovenije viden šele 3. septembra 2081.«

»Zaradi povečane Sončeve aktivnosti bo predvidoma na Soncu vidnih več temnejših območjih, ki jim pravimo Sončeve pege. To so hladnejša območja na površju Sonca.«

»Sončevi žarki se pri prehodu skozi ozračje Zemlje lomijo in sipajo ter tako del svetlobe zaide tudi v polsenco in senco.«

»To so fizične ovire pred sredino fotoaparata, ki onemogočijo svetlobo npr. Sončeve ploskve, da je okolica lažje vidna.«

»Ne gre za to, kaj natanko bomo videli, ampak gre predvsem za užitek ob samem gledanju.«

»Ker ležimo na robu območja vidnosti, bo mrk skromen. Pokritega bo le nekaj odstotkov premera sončeve ploskvice, tako da tudi pri popolnoma jasnem vremenu nihče ne bi opazil, da je sončni mrk, ker je zastrtost sonca izredno majhna.«

»Ker krajevnih vremenskih in atmosferskih razmer nad vzhodnim obzorjem ni mogoče napovedati, bo prav napeto. Kdo in kdaj bo prvi videl rdečo Luno na nebu? To se lahko spremeni v zabavno igro. Pri tem vam lahko pride prav daljnogled.«

»Pomembno je le izbrati lokacijo brez večjih ovir na zahodu in jugozahodu, kot so drevesa ali stavbe, ki bi zmotile jasno opazovanje.«

»Zadnji Sončev vihar takšne stopnje je Zemljo dosegel leta 2003.«